Epidemija koronavirusa pokazala pomanjkljivosti in vrzeli digitalizacije v naši državi
17. maja obeležujemo svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe, z drugimi besedami praznik digitalnega. Tema letošnjega dneva je Povezljivost 2030: IKT za doseganje ciljev trajnostnega razvoja (SDG), glavna pozornost pa je namenjena vprašanju, kako bi lahko tehnološki napredek v naslednjih 10 letih premostil digitalni razkorak in pospešil doseganje ciljev trajnostnega razvoja.
Informacije iz podjetniških krogov, izjave za javnost s strani Mreže nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo – NVO VID ter nenazadnje vsakdanji zapisi o življenjskih situacijah ljudi na družbenih omrežjih in poročanje medijev v času epidemije novega koronavirusa v Slovenije razkrivajo različne pomanjkljivosti in vrzeli digitalizacije v naši državi, čemur nenadna ukinitev javnega razpisa, ki je s strani državnih spodbud bil praktično edini usmerjen v digitalno preobražanje slovenskega gospodarstva ne koristi.
Prve težave so pojavile takoj na začetku karantene, ko se je pokazalo, da skoraj 2000 šoloobveznih otrok iz ranljivih skupin prebivalstva nima računalnikov za učenje na daljavo in/ali dostopa do interneta ter da starejši v domovih za ostarele nimajo komunikacijskih naprav za pogovore na daljavo. Do izraza je prišla tudi pomanjkljiva digitalizacija upravnih storitev, katerih v precejšni meri še vedno ni mogoče v celoti opraviti po elektronski poti.
Napredek pri doseganju različnih ciljev trajnostnega razvoja merimo tudi z deležem gospodinjstev, ki imajo dostop do interneta, in z razširjenostjo uporabe interneta za različne aktivnosti. To dvoje, dostop do interneta in njegova uporaba, namreč sploh omogoča udeležbo in sodelovanje v digitalni družbi.
V 1. četrtletju 2019 je imelo v celotni Sloveniji dostop do interneta 89 % gospodinjstev, v katerih je bila vsaj ena oseba stara 16–74 let. Na ravni kohezijskih regij je bilo stanje tako: v vzhodni Sloveniji je imelo dostop do interneta 87 % gospodinjstev, v zahodni Sloveniji pa 92 % gospodinjstev. V celotni Sloveniji je internet redno uporabljalo 83 % oseb, starih 16–74 let; v vzhodni Sloveniji je bilo takih oseb 80 %, v zahodni Sloveniji pa 87 %. Najmanj rednih uporabnikov interneta je bilo med starejšo generacijo: med 55–64-letniki jih je bilo 70 %, med 65–74-letniki pa 47 %.
Med 16–74-letniki v Sloveniji (digitalno) nepismenih slaba petina!
Osnovni pogoj za sodelovanje v digitalni družbi so poleg dostopa do interneta tudi digitalne veščine, tj. spretnosti, ki omogočajo uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) in digitalnih storitev. Kako zelo pomembno je obvladovanje digitalnih veščin, se je pokazalo prav zdaj, v času pandemije koronavirusa, ko nam ravno “digitalno” v teh posebnih razmerah omogoča, da vzdržujemo potrebno razdaljo, hkrati pa vseeno ohranjamo stike z najbližjimi, da številne aktivnosti izvedemo prek interneta in da delovne obveznosti opravljamo od doma.
Ločimo 4 skupine digitalnih veščin: informacijskeveščine, komunikacijskeveščine, veščine za reševanje problemov in veščine za uporabo programske opreme. Stopnjo obvladovanja oz. razvitost posamezne skupine digitalnih veščin pri posamezniku merimo z uporabo oz. izvedbo posamezne aktivnosti v okviru vsake skupine digitalnih veščin, ki jo izvedejo posamezniki, izrazimo pa jo s štirimi opisnimi ocenami: zelo dobro razvite (digitalne veščine), osnovne (digitalne veščine), pomanjkljive (digitalne veščine), brez (digitalnih veščin).
Tako naj vam ob prazniku digitalnega zaželimo kakovostno uporabo tehnologij(e) za boljše poslovanje. Vabljeni k vključitvi v inovacijski ekosistem digitalnega projektnega stičišča ANA+DIH 1.9, kjer vam pomagamo do uspešne digitalne preobrazbe vašega podjetja. Vsak dan, ne le za praznik 😉