Epidemija koronavirusa COVID-19 pokazala vrzeli digitalizacije slovenskega gospodarstva

Epidemija koronavirusa pokazala pomanjkljivosti in vrzeli digitalizacije v naši državi

17. maja obeležujemo svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe, z drugimi besedami praznik digitalnega. Tema letošnjega dneva je Povezljivost 2030: IKT za doseganje ciljev trajnostnega razvoja (SDG), glavna pozornost pa je namenjena vprašanju, kako bi lahko tehnološki napredek v naslednjih 10 letih premostil digitalni razkorak in pospešil doseganje ciljev trajnostnega razvoja.


Informacije iz podjetniških krogov, izjave za javnost s strani Mreže nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo – NVO VID ter nenazadnje vsakdanji zapisi o življenjskih situacijah ljudi na družbenih omrežjih in poročanje medijev v času epidemije novega koronavirusa v Slovenije razkrivajo različne pomanjkljivosti in vrzeli digitalizacije v naši državi, čemur nenadna ukinitev javnega razpisa, ki je s strani državnih spodbud bil praktično edini usmerjen v digitalno preobražanje slovenskega gospodarstva ne koristi.


Nove tehnologije, kot so mobilno omrežje 5G, pametne naprave in sistemi (internet stvari), tehnologija veriženja blokov (blockchain), umetna inteligenca, naj bi izboljšale vsakodnevno življenje in spodbudile družbeni in ekonomski razvoj ter s tem omogočile doseganje ciljev SDG, npr. zmanjšanje neenakosti, kakovostno izobraževanje.

Prve težave so pojavile takoj na začetku karantene, ko se je pokazalo, da skoraj 2000 šoloobveznih otrok  iz ranljivih skupin prebivalstva nima računalnikov za učenje na daljavo in/ali dostopa do interneta ter da starejši v domovih za ostarele nimajo komunikacijskih naprav za pogovore na daljavo. Do izraza je prišla tudi pomanjkljiva digitalizacija upravnih storitev, katerih v precejšni meri še vedno ni mogoče v celoti opraviti po elektronski poti.


Napredek pri doseganju različnih ciljev trajnostnega razvoja merimo tudi z deležem gospodinjstev, ki imajo dostop do interneta, in z razširjenostjo uporabe interneta za različne aktivnosti. To dvoje, dostop do interneta in njegova uporaba, namreč sploh omogoča udeležbo in sodelovanje v digitalni družbi.


V 1. četrtletju 2019 je imelo v celotni Sloveniji dostop do interneta 89 % gospodinjstev, v katerih je bila vsaj ena oseba stara 16–74 let. Na ravni kohezijskih regij je bilo stanje tako: v vzhodni Sloveniji je imelo dostop do interneta 87 % gospodinjstev, v zahodni Sloveniji pa 92 % gospodinjstev. V celotni Sloveniji je internet redno uporabljalo 83 % oseb, starih 16–74 let; v vzhodni Sloveniji je bilo takih oseb 80 %, v zahodni Sloveniji pa 87 %. Najmanj rednih uporabnikov interneta je bilo med starejšo generacijo: med 55–64-letniki jih je bilo 70 %, med 65–74-letniki pa 47 %.


Med 16–74-letniki v Sloveniji (digitalno) nepismenih slaba petina!


Osnovni pogoj za sodelovanje v digitalni družbi so poleg dostopa do interneta tudi digitalne veščine, tj. spretnosti, ki omogočajo uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) in digitalnih storitev. Kako zelo pomembno je obvladovanje digitalnih veščin, se je pokazalo prav zdaj, v času pandemije koronavirusa, ko nam ravno “digitalno” v teh posebnih razmerah omogoča, da vzdržujemo potrebno razdaljo, hkrati pa vseeno ohranjamo stike z najbližjimi, da številne aktivnosti izvedemo prek interneta in da delovne obveznosti opravljamo od doma.


vir: SURS

Ločimo 4 skupine digitalnih veščin: informacijskeveščine, komunikacijskeveščine, veščine za reševanje problemov in veščine za uporabo programske opreme. Stopnjo obvladovanja oz. razvitost posamezne skupine digitalnih veščin pri posamezniku merimo z uporabo oz. izvedbo posamezne aktivnosti v okviru vsake skupine digitalnih veščin, ki jo izvedejo posamezniki, izrazimo pa jo s štirimi opisnimi ocenami: zelo dobro razvite (digitalne veščine), osnovne (digitalne veščine), pomanjkljive (digitalne veščine), brez (digitalnih veščin).


V letu 2019 je bilo v Sloveniji med 16–74-letniki 31 % oseb z zelo dobro razvitimi digitalnimi veščinami (v 2017: 30 %), 24 % z osnovnimi (enako kot v 2017), 28 % s pomanjkljivimi (v 2017: 24 %) in 17 % brez digitalnih veščin (v 2017: 22 %). V celotni EU-28 je bilo prvih (zelo dobro) 33 %, drugih (osnovno) 25 %, tretjih (pomanjkljivo) 28 % in četrtih (brez) 14 %.

Delež oseb brez digitalnih veščin se v Sloveniji zmanjšuje. V 2019 jih je bilo med 65–74-letniki 54 % (v 2017: 61 %), med 55–64-letniki 32 % (v 2017: 44 %), med 45–54-letniki 10 % (v 2017: 18 %), med 35–44-letniki 5 % (enako kot v 2017), med 25–34-letniki 2 % in med 16–24-letniki 1 %.

Z digitalizacijo gospodarstva je postalo obvladovanje digitalnih veščin ena ključnih zahtev v poklicnem življenju.

Med brezposelnimi brez digitalnih veščin manj kot tretjina 

V 2019 je bilo v Sloveniji med zaposlenimi in samozaposlenimi 38 % oseb z zelo dobro razvitimi digitalnimi veščinami (v EU-28: 40 %), 31 % z osnovnimi (v EU-28: 28 %), 25 % s pomanjkljivimi (v EU-28: 26 %), 6 % pa jih je bilo neveščih ravnanja z digitalno tehnologijo oz. brez digitalnih veščin (kar je bilo enako kot v EU-28).

Stanje v 2019 med brezposelnimi v Sloveniji: 11 % jih je digitalne veščine obvladovalo zelo dobro (v EU-28: 22 %), 23 % jih je obvladovalo le osnovne digitalne veščine (v EU-28: 24 %), 36 % jih je te veščine obvladovalo pomanjkljivo (v EU-28: 35 %), 30 % pa jih je bilo brez digitalnih veščin (v EU-28: 19 %).

S klikom na fotografijo si naložite naš katalog usposabljanj za izboljšanje vaših digitalnih veščin!

Predvsem je čas epidemije pokazal vrzeli digitalizacije pri veščinah in kompetencah zaposlenih pri uporabi digitalnih orodij za delo in usposabljanje od doma ter komunikacijo na daljavo. Marsikomu so težave povzročali licenčna in nezdružljiva programska oprema, neprilagojeni delovni pogoji in uporabnikom neprijazne digitalne rešitve.

Ker podjetja vse več dejavnosti opravimo na svetovnem spletu, smo tudi več časa izpostavljeni tveganjem šepajoče kibernetske varnosti in tako zlahka postanemo žrtve spletnih prevar, kraje in ugrabitev podatkov in dezinformacij oz t.i. fakenews. Povečuje se tudi odvisnost od digitalnih tehnologij in nezdravo mešanje zasebnega in poklicnega življenja, kar bo epidemija in kriza nedvomno še pospešila. A brez skrbi, mi vemo, kako izpluti iz krize kot zmagovalci, kar radi delimo z vami.

S klikom na logotip digitalnega projektnega stičišča ANA+DIH 1.9 izveste več o priložnosti za vašo uspešno digitalno preobrazbo.

Tako naj vam ob prazniku digitalnega zaželimo kakovostno uporabo tehnologij(e) za boljše poslovanje. Vabljeni k vključitvi v inovacijski ekosistem digitalnega projektnega stičišča ANA+DIH 1.9, kjer vam pomagamo do uspešne digitalne preobrazbe vašega podjetja. Vsak dan, ne le za praznik 😉

 

 

Komentiraj