Evropska komisija je v petek 13.2.2015 uradno potrdila Program razvoja podeželja 2014-2020 (PRP) tudi za Slovenijo. Slovenija je tako v skupini prvih držav članic, ki bodo lahko začele izvajati ukrepe novega programskega obdobja. Finančno ta potrditev za razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja pomeni dobrih 1,1 milijarde evrov, od tega bo Slovenija prejela 838 milijonov evrov iz proračuna EU.
PRP 2014 – 2020 Republike Slovenije je eden izmed 18 danes potrjenih programov s strani Evropske komisije, skupaj z 9 programi potrjenimi decembra 2014, pa jih je sedaj potrjenih 27 od skupno 118 programov v vseh 28 državah članicah EU.
Predlog PRP 2014 – 2020 je bil s strani Slovenije formalno posredovan Evropski komisiji 16. 06. 2014. Nanj je Slovenija 22. 09. 2014 prejela 286 pripomb. Večina pripomb se je nanašala na poglavje 8, od tega največ na merila za izbor ter ukrepe KOPOP, Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete in LEADER (CLLD). Sledila so intenzivna usklajevanja z EK in hkrati tudi s ključnimi strokovnjaki in deležniki v Sloveniji. Drugi predlog PRP je bil Komisiji posredovan 5. 12. 2014, nanj pa je Slovenija prejela le nekaj tehničnih pripomb, ki so se prav tako usklajevale s ključnimi strokovnjaki. Končni predlog PRP 2014 – 2020 je bil s strani Slovenije posredovan Komisiji 21. 01. 2015.
PRP 2014 – 2020 se osredotoča na tri glavna področja, s katerimi bo Slovenija zagotavljala izboljšanje biodiverzitete (29 % vključenih kmetijskih zemljišč), stanja voda (25 % vključenih kmetijskih zemljišč) in tal (27 % vključenih kmetijskih zemljišč), konkurenčnost kmetijskega sektorja (3,4 % kmetijskih gospodarstev bo prejelo podpore za naložbe) in socialno vključenost ter lokalni razvoj podeželskih območij (kar 66 % prebivalstva bo vključenega v lokalne razvojne strategije in vzpostavljenih bo skoraj 600 novih delovnih mest), s čimer v največji meri odraža nacionalne prednostne naloge, ki jih je Slovenija opredelila na podlagi analize danosti in stanja kmetijstva, živilstva in gozdarstva, pa tudi vpetosti teh gospodarskih panog v dogajanje na podeželju in celotnem prostoru. Za krepitev konkurenčnosti bo namenjenih dobrih 20 % sredstev, za tržno povezovanje dobrih 9 %, za naravne vire skoraj 52 %, za diverzifikacijo pa več kot 15 %. Finančno to za razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja pomeni dobrih 1,1 milijarde evrov, od tega 838 milijonov evrov iz proračuna EU.
VIR: MKGP, februar 2015
