Med pandemijo je bil povod za digitalizacijo izolacija, po krizi bo povod konkurečnost

Digitalna preobrazba v slovenskih podjetjih

Spoštovani,

današni naslov “vikend” branja smo si izposodili iz podnaslova okrogle mize e-konference Digitalizacija za uspeh – Zmagovalna kombinacija za učinkovito digitalizacijo v organizaciji Zbornice poslovno storitvenih dejavnosti na GZS,  Združenja za informatiko in telekomunikacije na GZS,  IKT Horizontalna mreže,  SRIP PMiS,  Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije ter družbe KPMG, ki smo jo obiskali za vas.

 

Uradna slika e-konference. Vir: gzs.si

 

Konferenca je bila ena boljših v vsebinskem smislu, vsekakor pa smo ljudje analogna bitja in vsi komaj čakamo na odmore za kajenje, namesto kajenje v živo. Šalo na stran, zahvala organizatorjem za kakovostne prispevke, izvrstno uporabniško izkušnjo ter vključujočost. Čeprav je namreč pisalo, da je konferenca namenjena članom določenih organizacij, smo se povsem gladko vključili tudi mi kot nečlani, hvala.

 

Utrinek iz e-konference iz udobja lastnega “naslanjača”.

 

Uvodoma je bila s strani strokovnega direktorja IT svetovanja, KPGM, g. Matjaža Pušnika podana predstavitev stanja digitalizacije v slovenskih podjetjih na podlagi analize podatkov izvedene ankete povezane z e-konferenco ter primerjava s stanjem digitalizacije v EU.

Večina anketiranih podjetij je iz predelovalne dejavnosti, IKT dejavnosti in storitvenih dejavnosti. Kar 41% jih ima digitalno preobrazbo v teku (tudi mi), 28% jih načrtuje proces začeti še leto in 22% najkasneje do leta 2023. Presenetljivo veliko, kar 9% jih je na stališču “mi tega ne potrebujemo oziroma ni koristi”. Ti so glede na ekonomske trende bolj ali manj obsojeni na stagnacijo ali počasen razkroj. Živimo v časih, ko babice “skajpajo”, digitalizacija danes ni več izbira, je, kot nam akutna kriza kaže, nujnost. Ravno v času nadvse primernega razpisa P4D za digitalizacijo podjetij, kjer vam naša interdisciplinarna ekipa z veseljem pomaga pri pripravi in vodenju projekta, mentorstvu pri digitalizaciji ter pripravi vloge po sistemu “VEM” (vse na enem mestu).

Aktualni trendi razvoja digitalizacije v vseh industrijah vodijo tudi slovenska podjetja v digitalno preobrazbo. Vir: posnetek zaslona iz e-konference

Le slaba tretjina (28%) sicer načeloma izreno tehnično pripravljenih in sposobnih podjetij ima zapisano digitalno strategijo. Najbolj so popularna poglavja št 1. in 3., torej izkušnja kupca (Cx) ter podpora poslovnim procesom.

Po naših izkušnjah s terena so sicer največje težave s kadri in kulturo, a digitalna preobrazba je uspešna tako kot celota. Manjko digitalnih kompetenc je tudi ena večjih vrzeli Slovenije na DESI indeksu (digital economy and society index), kjer kar ne napredujemo in ne napredujemo, navzlic trudu zagnanih ljudi na Direktoratu za informacijsko družbo in informatiko.

Razlogi za neizvajanja digitalne preobrazbe v podjetjih so v 28% odgovorov označili pomanjkanje finančnih sredstev, 23% prevelike stroške digitalizacije ter 21% navaja preobremenjenost kadra.

Kar 62% odgovorov podjetij kaže, da so nepovratne spodbude tisto, kar jim najbolj pomaga pri pospešitvi razvoja, sofinanciranje projektov je pomembno za 41% anketiranih, brezplačna svetovanja tudi 41%, predstavljeni primeri dobrih praks ter tematski dogodki pa 33% oziroma 31% podjetij ocenjuje za pomembne faktorje za digitalno preobrazbo podjetja.

 

Trenutno za čas epidemije mnogo podjetij ponuja veliko digitalnih produktov in storitev brezplačno, izkoristite svojo priložnost tudi vi!

 

Sledili so trije primeri dobrih praks, predstavitev uporabe rešitev umetne inteligence ter strojenga učenja v tekstilni industriji, robotizacije in avtomatizacije pisarniških opravil (kavo še vedno človek skuha bolje) ter kako organizirati e-konferenco.

Prispevki so bili res zanimivi, koristni ter praktični. Seveda vam ne moremo lepiti posnetkov zaslonov, a na kratko – razvoj je strahotno hiter in digitalne rešitve vam lahko ne le pomagajo, predstavljajo vedno bolj tisti ključni dejavnik uspeha, če že ne preživetja na trgu, tudi če si še predstavljati ne morete. Zato, nenazadnje, imate tudi nas, vaše podjetniške ISKRE podjetniškega projektnega centra ANAplus d.o.o.

 

Za posladek je sledila še okrogla miza, odkoder tudi (pod)naslov našega prispevka. Naslov digitalne okrogle mize je pomenljiv, Nauki digitalizacije za čas po pandemiji. Ta “nova normalnost” nas čaka še lep čas, vsaj še dobro leto in kot vemo, uspešni so najbolj prilagodljivi.

 

Bomo tudi v Sloveniji podeljevali diplome digitalno? Vir: the Guardian

Na sami okrogli mizi so bile predebatirane mnoge problematike, vezane na digitalizacijo gospodarstva in družbe. Kako izkoristiti dane priložnosti za pot naprej in kako ne ponavljati napak iz preteklih kriz ter iz naše strani z velikim zadovoljstvom tudi izpostavljena problematika nuje digitalizacije v gospodarskem in javnem sektorju, poglobitev in razširitev javnofinančnih inštrumentov (denimo vavčerjev, razpisov in podobno, morda tudi kaka davčna spodbuda ne bi škodila) na temo pospeševanja digitalizacije ter problematika manjka digitalnih kompetenc.

Lahko bi rekli, da se je govorilo o odgovoru na vprašanje kako izpluti iz trenutne krize kot zmagovalci, o čemer smo za vas pisali že pred nekaj dnevi.

Naj vas za zaključek branja posladkamo še mi z voščilom za lep vikend. Vsaj tako lepim, kot je kajman z metulji 😉

Ker življenje ni le digitalno, vikend preživite z metuljčki v trebuhu, sicer so pa na kajmanu.

 

Komentiraj