Javno pismo o ukrepih za blaženje krize

Spoštovani minister za gospodarstvo in tehnologijo, g. Zdravko Počivalšek,

na nas se v zadnjem tednu obrača mnogo slovenskih podjetij, ki nujno potrebujejo finančna sredstva, kredite za premostitev likvidnostnih težav zaradi posledic krize zaradi koronavirusa.

Predvsem so to mikro, mala in srednja slovenska podjetja iz gostinske, trgovske, transportne in proizvodne dejavnosti, ki jih pogosto imenujemo “hrbtenica nacionalnega gospodarstva”. Ne zaman, saj je teh podjetij v Sloveniji več kot 130.000, zaposlujejo dobri dve tretjini aktivno zaposlenih in ustvarjajo skoraj toliko dodane vrednosti ter več kot polovico našega izvoza.

Pohvaliti vas moramo, da ste ukrepali hitro ter kot en prvih napovedali milijardo evrov za blaženje posledic krize koronavirusa, prav tako vaš prispevek glede podpore gospodarstvu kot enemu pomembnejših sektorjev družbe. Le tako naprej!

 

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarstvo in tehnologijo.

 

Kakšen je naš prispevek v času krize

V našem podjetniškem centru podjetjem posredujemo informacije o napovedanih razpisih v ta namen in jim za ta namen nudimo pripravo vložne dokumentacije po znižani ceni ter po sistemu vse na enem mestu. Tako drobno pa vseeno neposredno prispevamo k blaženju posledic krize, saj je ta prizadela vse in to ne lahko, posebej še v povezavi z vsemi ukrepi, ki jih države po svetu trenutno izvajajo za zaščito javnega zdravja. Vendar pa se zadeva zaplete pri podrobnih informacijah o razpisih oziroma produktih.

 

Slovenska birokracija je izvzeta iz karantene.

 

Zato vas, spoštovani minister, sprašujemo: “Kako da z informacijami o tem, da država pripravlja urgentne ukrepe, dajemo podjetjem upanje, ko pa vidimo pogoje in merila razpisov, le ta zelo malo ali prav nič ne odstopajo od običajnih, kot na primer ukrep P1 plus 2020?

 

Podjetja trenutno upajo na to, da bodo preživela

 

Podjetja upajo na to, da bodo preživela in v letu, dveh ponovno vzpostavila poslovanje, kot je bilo pred tem, nikakor pa ne upajo trenutno “predvideti za leto 2021 20% rasti prihodkov od prodaje” in “več kot 10% rast dodane vrednosti na zaposlenega glede na leto 2018”, kar je pogoj, ki obstaja tudi v običajnih razmerah. Spoštovani minister, kako so to ukrepi za blaženje posledic krize koronavirusa? 

Prav tako podjetja, ki se prijavijo za to pomoč, morajo ohraniti število zaposlenih, kar je sicer smela zaveza s plemenitim namenom, vendar nepričakovana v kriznih časih epidemije in gospodarskega šoka pri nas in celem svetu, ki se bo v zgodovino najverjetneje zapisal tudi kot povod nove svetovne gospodarske krize?

 

Ni (nerealnih?) zavez, ni pomoči

 

Brez teh zavez namreč gostinsko ali trgovsko podjetje, ki je na trg več kot 5 let, sploh ne doseže osnovnega praga za odobritev vloge pri razpisu P1 plus 2020! Tudi druga podjetja, ki nimajo visokega deleža izvoza in ne bodo na novo zaposlovala, ne dosežejo osnovnega praga za odobritev brez tako visokih zavez. 

 

Nesprejemljivo je, da je v tej situaciji večini podjetij izredno težko sploh zaprositi za pomoč.

Skratka pri razpisu P1 plus 2020 je še vedno težko, oziroma v tej situaciji skoraj nemogoče, preseči prag, v kolikor se zaproša za obratna sredstva. To ni sprejemljivo, glede na to, da se piše o tem, da bo tudi ta razpis prilagojen pomoči podjetjem v trenutni krizni situaciji in da ministrstvo govori o milijardi za blaženje posledic krize.

Primer hipotetičnega izračuna točk po merilih razpisa P1 plus 2020 za podjetje KRČMA d.o.o.

Razpis P1 plus je pred leti omogočal oddajo Bančnega sklepa o odobritvi vloge tudi kasneje, kot dopolnitev vloge, sedaj, ko tudi banke delajo okrnjeno, hkrati pa podjetja potrebujejo pomoč zdaj in takoj, pa to ni mogoče? Prav tako ne kaže, da se je poenostavila vložna dokumentacija ne pri SID banki, ne pri P1plus 2020 razpisu.

 

V času največjega porasta uporabe digitalnih rešitev v gospodarstvu ustavljamo spodbude za digitalizacijo?

 

Nejasno nam ostaja, čemu se je začasno ustavilo izvajanje vavčerja VAV-8 za sofinanciranje uvedbe digitalnega marketinga ter vavčerja VAV-9 za sofinanciranje digitalnih strategij, saj je ravno uspešna in agilna digitalna preobrazba gospodarstva tisto, kar bo podjetjem pomagalo v soočanju s posledicami krize, spletna prisotnost pa je v digitalni ekonomiji pogoj za obstanek.

Iz terena vam sporočamo, da se vavčer čim prej obnovi ter raje razmisli o povečanju stopnje subvencioniranja (morda ZAČASNO celo na 100%) in razširitvi upravičenih prijaviteljev na vso državo, saj je ravno digitalizacija tisto, kar ta trenutek omogoča (nekaterim) zaposlenim #ostanidoma, podjetjem pa preživetje prvega udarca krize.

 

#digitalizacija omogoča zaposlenim #ostanidoma, podjetjem pa #preživetje krize.

 

Odzivi podjetij na napovedan ukrep za premostitvene kredite zaskrbljujoči

 

Odzivi podjetij na napovedan razpis P7C (likvidnostni krediti za podjetja) so zaskrbljujoči, klice in sporočila dobivamo že dober teden, saj pogoji razumljivo še niso bili objavljeni. Sedaj podjetja ne morejo verjeti, da bodo morala kredit vrniti v samo sedmih mesecih. Ko se bo stanje vsaj malo normaliziralo, bodo verjetno komaj tekoče poslovanje pokrivali in zmogli nižje obroke, ne bo pa mogoče v tako kratkem času vrniti celega kredita, to so povsem nerealna pričakovanja za večino prizadetih podjetij.

Napoveduje se sicer možnost refinanciranja, vendar podjetja ne vedo ali bo to mogoče za vse oziroma ali bodo potem izpolnjevali pogoje za to, s tem jih postavljate v dodatno nepredvidljivost, ki jo je že dovolj zaradi epidemije.

Seveda razumemo, da je za višje kredite in kredite, ki niso namenjeni reševanju likvidnostnih težav zahtevana običajna dokumentacija, ne razumemo pa, da se tudi pri teh likvidnostnih kreditih za blaženje posledic krize zahteva trženjska strategija in poslovni načrt podjetja. Razumljivo, da je potrebna predstavitev podjetja (preteklo in načrtovano poslovanje), vendar bi bilo bolj smiselno za podjetje, kot za ocenjevalce vlog, če bi zadostovala kratka predstavitev najpomembnejših področij

 

Razumemo pomoč, ne razumemo diskriminacije

 

Ne razumemo sicer, kako to, da so sredstva za blaženje posledic krize namenjena gospodarstvu, vendar so izvzete podružnice tujih podjetij, ki poslujejo v Sloveniji? Mar zaposleni v Sloveniji in njihovi delodajalci nimajo enakih pogojev za povračilo po interventnem zakonu, to ne bo tujim vlagateljem poslalo napačnega vtisa? Sprašujemo se tudi, kaj bodo samostojni podjetniki in drugi samozaposleni ter sektor, ki ravno zdaj spet kaže moč prostovoljstva in pomoči soljudem, v neprofitnem sektorju pri nas je zaposlenih kar 6000 ljudi. Mar si ti delodajalci ne zaslužijo enakih pogojev, kot si jih gospodarstvo?

 

“Kdor hitro da, dvakrat da!”

Že več kot 12 let aktivno spremljamo slovensko gospodarstvo in družbo, posebej še navedene panoge in podjetja, predvsem iz vzhodnega, manj razvitega dela države.

Srce nas boli, ko sedaj poslušamo, kako je nastala situacija porušila vse, kar so v teh letih z garanjem in odrekanjem ter podjetniškim duhom zgradili.

 

Trezen premislek in spremembe za podporo gospodarstvu v kriznih časih

 

Prosimo vas, spoštovani minister, za premislek o navedenem in upamo na spremembe, ki bodo omogočile, da bodo podjetja na vlogah za kredit preko razpisov lahko dajala realne podatke, da se bo pospešilo digitalizacijo kar lahko in da bodo sredstva za blaženje posledic krize dejansko namenjena za reševanje likvidnostnih težav in rešila čim večje število dobrih delodajalcev v skladu s staro slovensko modrostjo: “Kdor hitro da, dvakrat da!”

 

Vaša ekipa Podjetniškega Projektnega Centra Anaplus

 

Komentiraj